Komentar
Seminar je bil namenjen usposabljanju mladinskih delavcev, mentorjev, pedagoških in svetovalnih delavcev, ter mladih, ki delajo z drugimi mladimi, iz Slovenije. Vodile smo ga tri izvajalke.Udeleženci so na seminarju dobili priložnost in usmeritve za poglabljanje svoje zmožnosti kritičnega branja informacij in različnih manipulativnih besedil ter spoznavanje pristopov, spodbud in orodij, ki jim omogočajo posredovanje teh veščin mladim v procesu svojega dela ali pri nadaljnjem izvajanju delavnic s sorodno tematiko v svojih organizacijah in ustanovah za ciljno publiko mladih. V kolikor namreč želimo preseči model javnega obravnavanja mladih »od zgoraj navzdol« je nujno, da pri mladih razvijemo zmožnost kritične pismenosti – to pomeni tako zmožnost kritičnega branja informacij in različnih manipulativnih besedil kot tudi zmožnost samostojnega ustvarjanja besedil/sporočil vseh oblik, s katerimi lahko aktivno in odgovorno sodelujejo v družbi v različnih kontekstih, predvsem pa javnost in nosilce moči opozarjajo na lastno problematiko ter jih vabijo v dialog. Te kompetence in obvladovanje pozornosti in orodij prepoznavanja pa moramo sprva razviti predvsem tisti, ki imamo priložnost dela z mladimi in dostop do njih in jih s posredovanjem teh istih veščin lahko podpiramo tako pri njihovem delovanju kot posameznikov kot tudi dejavnih oblikovalcev svoje lastne prihodnosti v okolju, kjer živijo, in družbi nasploh.

Seminar je bil zato namenjen:

• razvijanju senzibilnosti udeležencev za kritično branje množice sporočil, ki nereflektirana vplivajo na pojmovanja sveta, in pozornosti do ozadja informacij;
• vpogledu v načine, na katere informacije, besedila, mediji na prikrit način formirajo svetove kulture in identitete mladih;
• prepoznavanju in spodbujanju pozornosti do dejstva, da je branje socialna praksa, ki jo tvorijo dogodki in pravila interpretacije, ki se jih naučimo v institucijah kot je šola in cerkev, družina in delovno mesto, ki ta pravila in dogodke tudi oblikujejo;
• posredovanju tako ustreznih pristopov k motiviranju mladih k dejavnemu, angažiranemu in ustvarjalnemu posredovanju svojih vrednot in dojemanja sveta v svojem neposrednem družbenem okolju, kot tudi orodij za uspešno rabo lastnih besedil mladih kot družbenih orodij za tovrstno posredovanje. Seminar je dosledno sledil didaktični metodi »Sedem korakov za razvoj kritične pismenosti«, ki ji tudi sicer sledimo pri izvedbi delavnic za mlade.

Prvi del seminarja je bil posvečen spoznavanju izkušenj in stanja, v katerem z mladimi sodelujejo udeleženci / mladinski delavci, vpeljevanju v pedagoški koncept Kritične pismenosti, refleksiji znanja, ki ga že imamo, in uspešnih metod dela, zastavitvi konkretne akcije, ki smo jo v drugem delu seminarja izpeljali in je vseboval naslednje korake:

1. VSTOPANJE SKOZI ČUTE
2. ZNANJE ZA AKCIJO: UVOD V PEDAGOŠKI KONCEPT KRITIČNE PISMENOSTI
3. AKTIVACIJA ZNANJA
4. STOPANJE V DIALOG

Drugi del seminarja je bil posvečen praksi. Posebej smo se osredotočili in podrobno predstavili izkušnje z izvedbo samostojnih delavnic »Spodbujanje kritičnega odnosa mladih do informacij« v mladinskih organizacijah in ustanovah za ciljno publiko mladih in izvedli komunikacijsko akcijo, ki smo jo zastavili v prvem delu seminarja. V drugem delu seminarja smo torej prešli naslednje korake:

5. USTVARJALNOST IN PRODUKCIJA
6. DELOVANJE V SVETU
7. REFLEKSIJA

1. DEL SEMINARJA (8 ur)

Prvi korak: »Vstop skozi čute«
Ta korak, ki je otvoritveni korak v procesu seminarja ali delavnic, vključuje dejavnosti s katerimi vzbudimo zanimanje za posamezno problematiko, lahko pa jo skozi pogovor skupno še bolj podrobno izberemo. Najučinkovitejše orodje v tej fazi je uporaba umetnosti (glasba, film,…) ali drugih raznolikih multimedijskih materialov (različne reprezentacije kulturnega miljeja mladih) preko katerih »odpremo čute« in povečamo občutljivost udeležencev. Pomembno je, da v duhu »mnogoterih inteligenc« vzpodbudimo ne le kognitivne ravni ampak tudi afektivno raven. Udeleženci so s pomočjo različnih pripomočkov (glasba, videospot, odlomek iz filma…) prikazali svoj pogled mladinskega delavca na ciljno skupino mladih, s katero sodelujejo, nakar smo prikazana medijska besedila analizirali. Pred pričetkom seminarja smo udeležence povabili, da vnaprej razmislijo o tem, kako bodo skozi posamezno sporočilno obliko (odlomek iz knjige, videospot, oglas…) skupini predstavili sebe in svoj odnos do mladih, in da prinesejo morda kakšno stvar, ki jih predstavlja, s seboj (npr. knjigo, pesem, fotografijo…). Ob predstavitvah so udeleženci prikazali tudi svoj pogled na ciljno skupino mladih, s katero sodelujejo, vstopili v raznovrstna polja komuniciranja oziroma se uvedli v različne načine sporočanja in prikazana besedila analizirali.

S tem korakom smo dosegli naslednje:

• izostrili smo pozornost različnih čutov,
• vzpostavili vzdušje posluha do drugih v skupini,
• se spoznali in se seznanili z različnimi podorčji dela udeležencev,
• spoznali odnos udeležencev do mladih,
• se vpeljali v uporabo različnih sporočilnih oblik za namene sporočanja svojih stališč.

Drugi korak: »Znanje za akcijo«
V tem delu sta izvajalki želeli s podlago, ki sta jo dobili v samopredstavitvah poprej, na lastnih primerih udeležencev (nekateri so prostovoljski gasilci, tabornik, se ukvarjajo s športom) mladim predočiti, da že imajo veliko sposobnosti in znanj, ki jih lahko ob rahli motivaciji, sodelovanju drug z drugim in dobro zastavljenimi cilji uporabijo za to, da oblikujejo lastna mnenja o čemerkoli, ki tudi štejejo, in se lotevajo raznovrstnih podvigov in delujejo na podlagi svojih prepričanj o tem, kar je zanje »prav« ali »narobe« in je konkretno povezano z njihovimi življenji. Govorili so o »aktivnostih in projektih«, ki so v preteklosti potekali v sklopu njihove šole, o namenu teh projektov, o idejah za nove šolske projekte. Hkrati so izpostavili par odgovorov na vprašanja »Zakaj bi to počeli? Kaj so vrednote za temi projekti in tovrstnim sodelovanjem nasploh? Kako se lahko človek ob tem počuti?«Nato sta izvajalki predstavili nekaj primerov preprostih akcij, s katerimi so druge skupine mladih sporočale različnim javnostim svoje vrednote in prepričanja.


Tretji korak: »Aktivacija znanja«
V zadnjem sklopu prvega dela delavnice, sta izvajalki sprva odprli debato o tem, zakaj sploh lahko imajo informacije, predvsem tiste, ki posredujejo neke “pravilne” življenjske stile, tako moč nad nami, ki se vsi več ali manj že imamo za sprevidevne in kritične? Ob prikazovanju povezave med odzivnostjo na sporočila, ki posredujejo podobe sreče in aktivirajo našo ogroženost in strah, da naše osnovne potrebe ne bi bile zadovoljene, sta nazorno skozi preproste primere obrazložile psihološko teorijo petih osnovnih človekovih potreb. Pojasnili sta, da imajo sporočila nad nami neko tiho moč predvsem zaradi tega, ker (sicer potencirano) nagovarjajo nekatere temeljne potrebe ljudi, kot so npr. potreba po preživetju, ljubezeni/pripadnosti, moči, svobodi, zabavi. Ker je namen tega koraka v mladih prebuditi razumevanje lastnih odzivov na svet in ob tem premik od zgolj odzivanja do aktivacije znanja in k akciji, sta na tem mestu skupini predstavili kratek film bivših prostovoljcev Evropske prostovoljne službe, ki sta 9 mesecev živela v Mariboru in sta v tem času posnela nekaj svojih kuharskih akcij v javnem prostoru (F*cking Cooking Show: http://vimeo.com/8520231), s katerimi sta z skorajda nič sredstvi in z uporabo nekaj malo znanja in veliko humorja izražala nezadovoljstvo nad »perfekcionističnimi, čistunskimi in brezosebnimi« življenjskimi stili, ki nam jih kot normativne posredujejo mediji in družba, v kateri živimo (ki jim zlahka in nepremišljeno podlega tudi kot lastnim potrošniškim idealom). Pred koncem delavnice sta skupino pozvali, da do prihodnjega srečanja premislijo, kaj bi lahko skupaj naredili v sklopu šole, njenih programov, morda povezano z vsebino določenega šolskega predmeta in da si zamislijo kakšne ustvarjalne in pametne rešitve ali projekte, ki bi se jim zdeli zanimivi tudi izven dosega šolskega vsebinskega področja.


Zaključek
Delavnica je vseskozi močno temeljila na pogovoru med udeleženci, na pripovedih o lastnih izkušnjah in doživljajih, prepričanjih mladih udeležencev in izvajalk in je vseskozi poskušala vključevati njihovo predznanje in novo znanje navezovati na njihova konkretna življenja in izkušnje. Tako je bila povsem dialoško usmerjena, zato so na tem mestu opisani le deli, ki so bili popolnoma vnaprej zasnovani, ne pa tudi popolne vsebine izvedenega vodenja delavnice. zornost do medijskih sporočil, ki jim omogoča razmišljati o implicitnem namenu le-teh, da znajo ubesediti svoja razmišljanja, da jih znajo reflektirati in v prihodnosti biti pozorni na to, kakšne informacije jih obdajajo, ter jih tudi kritično razdelati.