Kritična pismenost

Komentar
Delavnico sva izvajalki izvedli za skupino mladih, ki so se oktobra 2010 pridružili organiziranemu prostovoljskemu vrstniškemu delu v MISC INFOPEKA, Pekarna-magdalenske mreže. Prostovoljci/-ke, ki so se udeležili delavnice, so se odločili, da bodo sodelovali v prostovoljskem programu »Kritično informiranje« v okviru katerega so si lahko zastavili in izpeljali svoj družbeno kritični projekt, ki si kot cilj postavlja vsaj eno izmed problematik življenja mladih v sodobni družbi kot celoti ali v njihovem lokalnem okolju. Tovrsten projekt je poleg informiranja javnosti o temah, ki so pomembne mladim, odlična priložnost tudi za to, da se prostovoljci naučijo, kako izpeljati učinkovito akcijo ali projekt. Družbena akcija predstavlja namreč tudi predzadnji in zadnji ter hkrati najbolj zaželjen korak didaktične metode »Pot sedmih korakov za razvoj kritične pismenosti« okviru delavnic kritične pismenosti, saj se mladi naučijo, da ni dovolj samo kritično oziroma družbeno odgovorno razmišljati o izbranihtemah, temveč, da največ šteje izvedba dejavnosti in nato refleksija kot popotnica za naprej.Kot rezultat te delavnice, so se prostovoljci odločili, da bodo nadgradili in osvežili Infopekin POSTOP, turistični vodič za mlade popotnike po Mariboru. Tekom šolskega leta so raziskovali mesto, v katerem skupaj s svojimi vrstniki živijo, se šolajo, študirajo in se zabavajo, hkrati pa ustvarjali iskrene in duhovite tekste z izbranih področji z namenom svoj vpogled v mesto in njegov značaj deliti tudi z mladimi popotniki iz tujine.



1.del delavnice

Prvi korak: »Vstop skozi čute«
Prvi korak didaktične metode »Pot sedmih korakov za razvoj kritične pismenosti« vključuje dejavnosti skozi katere se vsi udeleženci delavnice med seboj najprej spoznajo.Na tokratni delavnici sva izvajalki pozvali udeležence, da se predstavijo, povedo, katero šolo oziroma fakulteto obiskujejo ter predstavijo svoj najljubši film, pesem ali knjigo.Kot cilj delavnice »Spodbujanje kritičnega odnosa mladih do informacij« in posledično celotnega prostovoljskega programa »Kritično informiranje«, smo opredelili izpeljavo dolgoročnega projekta, ki bo obrodil sadove ob zaključku šolskega/študijskega leta in ki bo skozi različne forme sporočal mnenje prostovoljcev o določeni zadevi. Zato smo si kot naslednjo nalogo zastavili predstavitev informacij skozi različne medije (glasbeni video, filmski trailer, plakat, članek, priponka, grafit, slogan, knjiga, oblačilo, spletna stran) . Vsak udeleženec delavnice je predstavil neko obliko informacije (najljubše ali najmanj priljubljene) skozi sebi ljub medij.

Nekaj primerov predstavljenih informacij je naštetih spodaj:


Skozi prvi korak sva med mladimi udeleženci vzbudili zanimanje za posamezno obliko informacij, hkrati pa smo si preko raznolikih multimedijskih materialov pomagali »odpreti čute« in povečali občutljivost. S tem sva izvajalki tudi bolje spoznali katera sporočila in oblike le-teh na udeležence močno vplivajo, hkrati pa sva udeležence vpeljali v obravnavano temo razgradnje sporočilnih oblik in vsebin, ki so jo po tej poti razlage materiala, ki so ga izbrali, tudi v tej predstavitvi praktično že izvajali (razlagali so kaj, kako in zakaj izbrani medij nekaj sporoča).

Drugi korak: »Znanje za akcijo«
Drugi korak je namenjen pridobivanju novega znanja, saj vsakršno reševanje problemov, ustvarjanje ali zgolj kritično prevpraševanje zahteva podlago v znanju. Pomembno je, da skozi drugi korak udeleženci sami prepoznajo pomen in nujnost pridobivanja novih znanj, kadar želimo na nov, ustvarjalen način delovati v svetu.

S tem v mislih smo se lotili kritične razgradnje in analize informacije oziroma sporočila, ki ga je predstavila ena izmed udeleženk. S pomočjo orodij v tabeli »Kritična pismenost skozi štiri dimenzije in temeljna vprašanja« smo razgradili televizijski oglas podjetja SIMOBIL z naslovom Živi po svoje.

Dimenzije skozi katere smo oglas razgradili so:

1. Tehnologije (ta dimenzija obravnava obliko besedil, skoznjo se sprašujemo, skozi kakšen medij se nam nekaj sporoča)

  • Kaj izvemo o sporočilu preko bežnega pogleda nanj?
  • Katere značilnosti še posebej vplivajo na sporočilo/oglas? Zakaj so bili ti načini uporabljeni?
  • Kaj je želeni vtis?

2. Pomeni (zmožnost sodelovanje pri ustvarjanju pomena)

  • Katero znanje, ideje usmerjajo moje razumevanje sporočila/oglasa? Katero znanje bi še potreboval,-a, da bi sporočilo/oglas razumel,-a?
  • Katere avtorjeve vrednote, nagibe, prepričanja, prepoznaš v sporočilu/oglasu?
  • Kdo bi sporočilo/oglas razumel drugače kot jaz?

3. Rabe (pismenost kot družbeno kulturna praksa, znanje o družbeno kulturnih kontekstih, sociolingvistično znanje)

  • Kaj sem pridobil,-a z ogledom tega oglasa?
  • Ali ga je mogoče spremeniti in uporabiti tudi drugače?
  • Kaj poskuša doseči pri meni?

4. Kritičnost (sporočila vzpostavljajo razmerja moči v družbi)

  • V čigavem interesu je nastalo sporočilo?
  • Kdo bi oglas gledal kot samoumeven in neproblematičen?
  • Ali je razlika med avtorjevim in mojim pogledom na svet?



Tretji korak: »Aktivacija znanja«
Cilj koraka je uporaba pridobljenega znanja in informacij. Z mladimi je torej treba oblikovati tako dejavnost, kjer lahko skozi različne vidike uporabijo pridobljeno znanje in informacije, da te zanje postanejo smiselne in jih prepoznajo kot pomembne, saj so povezane z realnimi življenjskimi situacijami. Z zgornjo razgradnjo besedila smo ugotovili, da oglas (oblika sporočila s katero se redno srečujemo) preko nagovarjanja s slogani, ki spodbujajo upornost in nekonvencionalnost ter s všečnimi vizualnimi podobami, mlade nagovarja k nakupu najnovejšega paketa mobilne telefonije s čimer jih v bistvu manipulativno vzpodbuja k potrošniškemu načinu razmišljanja in življenja, kar je daleč od upornosti in razmišljanja s svojo glavo.Preko skupne razgradnje oglasa v kateri so sodelovali vsi udeleženci, sva bili pozorni na integracijo predznanja mladih z novo pridobljenim znanjem (o dotičnem oglasu smo se sprva zgolj pogovarjali, da smo ugotovili, kaj mladi o njem mislijo, kasneje smo ga razgradili s vprašanji in se pri tem nanašali na njihove prejšnje pripombe in razmišljanja). Pomemben element tega koraka je tudi upoštevanje izkušenj mladih izven šole.

Zaključek
Na koncu te delavnice smo se dogovorili o vsebini naslednje, mlade pa smo vzpodbudili k temu, da naslednjič pridejo na dan s konkretnimi predlogi za naš celoletni projekt.


2. del delavnice

Četrti korak: »Vstopanje v dialog«
Drugi del delavnice je bil namenjen vzpodbujanju mladih k temu, da razmislijo katere vrednote, ki jih imajo, so preko izbranih sporočil posredovali skupini in da poskušamo s pomočjo metode »brainstorm« čim bolj zožiti krog potencialnih projektov in izbrati enega, ki ga bomo po posameznih fazah peljali skozi vse leto.

Najprej smo predstavili potek prvega dela delavnice, ugotovitve, do katerih smo prišli, in pedagoško metodo in korake po katerih izvajamo delavnico. Kakor zmeraj, se nama je izvajalkama zdelo pomembno, da ponoviva, da je namen te delavnice izpeljava konkretnega družbeno-odgovornega projekta in tudi zavest, da ima vsak posameznik skozi vso svoje življenje priložnost spreminjati svet na bolje s svojimi dejanji.

Namen 4. koraka didaktične metode »Pot sedmih korakov za razvoj kritične pismenosti« je spodbujanje vstopanja udeležencev v dialog in širitev ter poglabljanje znanja z upoštevanjem komplementarnih ali nasprotnih nazorov. Cilj koraka je izmenjava pogledov in izkušenj med različnimi posamezniki in skupinami. V tem koraku sva bili pozorni tako na dimenzijo njihovega sprotnega oblikovanja ali prepoznavanja lastnih stališč do tem, ki smo jih obravnavali, kot tudi do izražanja prepričanj, prav tako pa do njihove zmožnosti poslušanja drugega.

Preko predstavitev različnih oblik informacij, ki so jih podali mladi v prejšnjem delu delavnice in preko pogovorov, ki smo jih imeli, sva izvajalki izluščili njihove temeljne vrednote:

  • enakopravnost;
  • spoštovanje različnosti;
  • odprtost za različne oblike ustvarjanja;
  • sproščenost;
  • raznolikost;
  • sočutje;
  • razumevanje…

Vsi mladi udeleženci so bili aktivni v obeh vlogah, tistega, ki pripoveduje, se pogovarja, izraža svoje mnenje, in tistega, ki posluša. V tem koraku nam je uspelo opredeliti naše vrednote in načine, kako jih v naših življenjih živimo.

Nato smo izvajalke udeležencem predstavile nekaj oblik »kritičnega informiranja«, se pravi oblik projektov, ki so si jih posamezniki ali skupine izbrali, da so z njimi pokazali na družbeno krivico ali opozorili na določen problem v lokalni skupnosti. Ti projekti, ki niso zahtevali ogromno znanja ali tehnične podpore, so projekti, ki mlade spodbudijo k temu, da začnejo razmišljati o tem, kako enostavno se lahko pripravi in izpelje neka kvalitetna, osmišljena družbena akcija.Predstavile smo jim naslednje:

MARIBAJK, kreativna obnova starih koles
Projekt prostovoljcev MISC INFOPEKA v šolskem letu 2009/2010. Med cilji projekta so opozarjanje na alternativo javnemu prevozu, na pomen reciklaže, vsebuje pa tudi močno proti-potrošniško sporočilo.

F'cking cookin' show
(http://vimeo.com/8520231, http://vimeo.com/10537041)
Projekt dveh prostovoljcev Evropske prostovoljne službe iz naše organizacije, ki sta se lotila kuharskih delavnic na lokacijah v mestu Mariboru, ki so zapuščene ali kako drugače propadajo. S tem sta opozorila na rabo javnega prostora, parodirala pa sta tudi kuharske oddaje, ki so v današnjem času tako priljubljene in v kateri so vsi od kuharjev do kuhinje in pripravljene hrane popolni. Ker sta svoje kuharske podvige posnela in objavila na spletni strani, sta tako s svojim sporočilo dosegla veliko število ljudi.- POSTOP, turistični vodnik po mestu Maribor za mlade popotnikeSkupina mladih je pripravila vodnik po mestu skozi svoje oči. Upoštevali so svoje interese, vrednote in prikazali Maribor v malo drugačni luči, kot to storijo standardni turistični vodniki. Zaključek Ob zaključku delavnice smo zožili izbor projektov na možna dva, prenovitev projekta POSTOP ali lutkovna igrica na temo prostovoljstva, s katero bi v naslednjem Evropskem letu prostovoljstva 2011 promovirali prostovoljske vrednote.

 

Delavnica 03

Družbeno angažiran projekt

Vsebina:
Družbeno angažiran projekt mladih
Trajanje:
6 ur*
Število udeležencev:
8
Profil udeležencev:
srednješolci in študenti
*V optimalnem primeru traja delavnica vsaj 8 ur in obsega vseh 7 korakov za razvoj kritične pismenosti

logotipi

»Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenskega učenja; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinikovitosti sistema izobraževanja in usposabljanja.«



  This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it.
  02 300 68 50
  041 481 246

  MISC INFOPEKA
  Pekarna-magdalenske mreže
  Ob železnici 8
  2000 Maribor