Komentar
Izvajalki sva delavnico izvedli za mlade, ki so se oktobra 2011 pridružili organiziranemu prostovoljskemu delu »Mladih za mlade« v MISC INFOPEKA. Mladi, ki so se udeležili delavnice, so v šolskem letu 2011/2012 izvajali informiranje za druge mlade v našem mladinskem centru. Zaradi tega se nama je zdelo pomembno, ne glede na to, da sva imeli omejen čas izvedbe, da se mladi udeležijo delavnice, ki jim omogoča razmišljanje o svoji poziciji v svetu, razvijati njihovo zmožnost poglobljenega kritičnega branja informacij, različnih medijskih in drugih manipulativnih besedil ter ponuditi mladim vpogled v načine na katere informacije, besedila, mediji na prikrit način formirajo svetove kulture in identitete mladih. Za osrednjo temo sva izbrali novodobno duhovnost, saj sva želeli opozoriti na nekatere prakse le-te, ki stopajo z roko v roki z neoliberalizmom, krepijo potrošniške identitete, spodbujajo egoizem in ovirajo družbeni aktivizem ter razvoj družbenopravičnostno mislečih in aktivnih posameznikov.


Prvi korak: »Vstop skozi čute«
Prvi korak didaktične metode »Pot sedmih korakov za razvoj kritične pismenosti« vključuje dejavnosti skozi katere se vsi udeleženci delavnice med seboj najprej spoznajo.Na tokratni delavnici sva s sodelavko pozvali udeležence, da se predstavijo, povedo, katero šolo oziroma fakulteto obiskujejo ter vizualno predstavijo neko podobo, ki jim je blizu ali jih predstavlja. Medtem sva jih skozi usmerjena podrobnejša vprašanja o njih samih napeljali k razmišljanjem, ki so bili podlaga najine izbrane teme tokratne delavnice, to je »Novodobna duhovnost«.


Drugi korak: »Znanje za akcijo«
Drugi korak je namenjen pridobivanju novega znanja, saj vsakršno reševanje problemov, ustvarjanje ali zgolj kritično prevpraševanje zahteva podlago v znanju. Pomembno je, da skozi drugi korak udeleženci sami prepoznajo pomen in nujnost pridobivanja novih znanj, kadar želimo na nov, ustvarjalen način delovati v svetu ali postaviti svoja gotova prepričanja v drugo perspektivo.S tem v mislih smo se lotili kritične razgradnje in analize informacij oziroma sporočil, ki zadevajo ponudbo duhovnosti (svetovanj, izobraževanj, joge in drugih duhovno-telesnih veščin itd.) na svetovnem spletu. Ob tem smo prevpraševali tako potrošništvo duhovnosti, predstave, ki jih imamo o drugih zlasti t. i. vzhodnih kulturah oziroma pojmovanja »orientalizma« in raznih duhovnih mešanic, na katerih obravnavana sporočila temeljijo, lastne potrebe po »duhovnosti« v družbi, ki jo preveva kriza vrednot in multikulturalizem, pomanjkanje moči zgodovinsko-ustaljenih religioznih in kulturnih praks v sodobnih kulturah, ter pasti, ki jih ponudba duhovnosti vseh vrst in oblik lahko predstavlja za mlade.S pomočjo orodij v tabeli »Kritična pismenost skozi štiri dimenzije in temeljna vprašanja« smo razgradili sporočila omenjenih spletnih strani. Dimenzije skozi katere smo oglas razgradili so:

1. Tehnologije (ta dimenzija obravnava obliko besedil, skoznjo se sprašujemo, skozi kakšen medij se nam nekaj sporoča)

• Kaj izvemo o sporočilu preko bežnega pogleda nanj?-Katere značilnosti še posebej vplivajo na sporočilo/oglas?
• Zakaj so bili ti načini uporabljeni?
• Kaj je želeni vtis?

2. Pomeni (zmožnost sodelovanje pri ustvarjanju pomena)

• Katero znanje, ideje usmerjajo moje razumevanje sporočila/oglasa?
• Katero znanje bi še potreboval,-a, da bi sporočilo/oglas razumel,-a?
• Katere avtorjeve vrednote, nagibe, prepričanja, prepoznaš v sporočilu/oglasu?
• Kdo bi sporočilo/oglas razumel drugače kot jaz?

3. Rabe (pismenost kot družbeno kulturna praksa, znanje o družbeno kulturnih kontekstih, sociolingvistično znanje)

• Kaj sem pridobil,-a z ogledom tega oglasa?
• Ali ga je mogoče spremeniti in uporabiti tudi drugače?
• Kaj poskuša doseči pri meni?

4. Kritičnost (sporočila vzpostavljajo razmerja moči v družbi)

• V čigavem interesu je nastalo sporočilo?
• Kdo bi oglas gledal kot samoumeven in neproblematičen?
• Ali je razlika med avtorjevim in mojim pogledom na svet?

Tretji korak: »Aktivacija znanja«
Cilj koraka je uporaba pridobljenega znanja in informacij. Z mladimi je torej treba oblikovati tako dejavnost, kjer lahko skozi različne vidike uporabijo pridobljeno znanje in informacije, da te zanje postanejo smiselne in jih prepoznajo kot pomembne, saj so povezane z realnimi življenjskimi situacijami. Med našimi mladimi prostovoljci so zelo popularne različne oblike udejstvovanja v dejavnostih, ki spodbujajo »duhovnost in notranji mir, napredek, osebnostno rast…«. Z zgornjo razgradnjo besedila smo ugotovili, da oglasi (oblike sporočil, s katerimi se srečujemo vsak dan) preko nagovarjanja s slogani ter všečnimi vizualnimi podobami, mlade nagovarjajo k nakupu duhovnosti, ki je domnevno nujna za preživetje v stresnem sodobnem svetu in ki ponuja še več zaprtosti vase in usmerjenosti nase, torej še izrazitejši individualizem in egoizem. Hkrati manipulativno vzpodbujajo k potrošniškemu načinu razmišljanja tudi na področjih življenja, ki so nekoč pripadala dolgoletnemu in vztrajnemu naporu ob interpretaciji človekovih izkušenj, pridobivanju znanja in razumevanju in živetju svojih vrednot, ko se je diskurz o osebnostni in duhovni rasti odvijal skozi vrednotenje dosežkov na teh področjih.

Zaključek
Ob zaključku delavnice smo skupaj prebrali še intervju z britanskim sociologom Colinom Campbellom «Zahod je Vzhodu ves čas priznaval znanje in modrost« (Sobotna priloga Dela, 4. 12. 2010), ki govori o vzrokih za razcvet novodobne duhovnosti in njenih pasteh.